BIO

Robertina Šebjanič je umetnica, ki v svojem delu raziskuje ekološke, geopolitične in kulturne realnosti vodnih okolij in vpliv človeštva na druge organizme. Njeno delo je interdisciplinarno, poetično in tesno povezano z znanostjo in drugimi področji družbenega delovanja. V svoji analizi antropocena in njegovega teoretičnega okvira uporablja pojma aquatocene in aquaforming, ki se nanašata na vpliv človeštva na vodna okolja.

Za svoja dela je  prejela nagrade in nominacije na festivalih Prix Ars Electronica, Starts Prize, Falling Walls in Re:humanism. Razstavljala je v: ZKM (Karlsruhe), CCCB (Barcelona), Cukrarni (Ljubljana), Matadero (Madrid), na Bienalu WRO (Wroclaw), Ars Electronica (Linz), v Art Laboratory (Berlin), Eastern Bloc (Montreal), Laboratorio Arte Alameda (Ciudad de Mexico), MSU – Muzeju suvremene umjetnosti (Zagreb), MSUB – Muzeju savremene umetnosti Beograd, La Gaîté Lyrique (Pariz), Le Cube (Pariz), +MSUM – Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (Ljubljana), CCD (Ciudad de Mexico).

DELO NA RAZSTAVI

Echinoidea prihodnosti – zaznavanje Jadrana, 2021/2022
multimedijska instalacija

Umetnica (koncept, tonska in video montaža, izvedba): Robertina Šebjanič
Produkcija: UR Institute 2021/2022
Koprodukcija: Zavod Sektor, Zavod Studio Aquatocene, PiNA
Produkcijska ekipa: Ivanka Pašalić (steklopihalka), David Drolc (kovinska konstrukcija), Tanja Minarik (UI video podpora), Miha Godec & Jakob Grčman (tehnična podpora)
Znanstveni svetovalci: dr. Alenka Malej, dr. Matjaž Ličer, Gjino Šutić & Filip Grgurević (UR Institute); dr. Marijana Hure & dr. Valter Kozul (Institut za more i priobalje, Sveučilište u Dubrovniku)
Posebna zahvala: Martina Gluhan, Marjan Žitnik

*Raziskava je bila izvedena v okviru rezidence The Zero Pollution Adriatic, ki jo je začel izvajati inštitut UR v okviru projekta STARTS4Water, ki ga financira S+T+ARTS, pobuda Evropske komisije, uvedena v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Projekt Echinoidea prihodnosti – zaznavanje Jadrana obravnava biogeološke in morfološke razmere v okolju morskih ježkov v obalnem pasu južnega Jadrana, ki ga akvaformirajo antropogeni tekoči odpadki, zaradi katerih je v morski vodi nizka raven kisika. Kot indikatorji onesnaženosti so morski ježki življenjsko pomembni rastlinojedci, ki se pasejo na morskem dnu in vplivajo na bentos. Instalacija sopostavlja eksperimentalno postavitev in sinhronizirane zaslone, na katerih so prikazani velepodatki o okolju, zbrani v treh desetletjih na EU platformi Copernicus. Ti podatki, preoblikovani z umetno inteligenco, predstavljajo nihanja ekoloških parametrov južnega Jadrana (temperature, pH-ja, kisika, slanosti). Steklopihane skulpture in umetniška reprezentacija mikroskopskih raziskav so v skladu s kulturno dediščino v umetnosti in rokodelstvu. Projekt raziskuje človeške negativne vplive na vodna okolja na lokalni in globalni ravni ter obenem prikazuje odpornost in prilagodljivost vodnih vrst ter s tem aktivira (si)(e)mpatijo.