BIO

Nataša Berk (1978) je raznolika in vsestranska sodobna umetnica. Deluje v širšem polju sodobne kulture in pogosto privzema različne identitete. Včasih deluje kot kustosinja ali galeristka, včasih kot selektorica ali zbirateljica. In manjka ji samo še 5 milijonov denarcev, da bi postala trgovka z umetninami. Njenega dela ni mogoče kategorizirati ali omejiti na en sam žanr, in sama tudi odklanja, da bi jo stlačili v kakršenkoli okvir. Ostrina njenih misli se skriva za naivnostjo otroškega dojemanja sveta. Sama se opisuje kot ironično in provokativno avantgardistko eksistencializma z opaznim abstraktnim instinktom. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisala na dunajsko Akademijo za upodabljajočo umetnost (Akademie der Bildenden künste, Wien), kjer je leta 2005 magistrirala. Delo mnogih njenih identitet je bilo predstavljeno na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Od Art Moscow do Beirut Station, od Berlina do Pekinga – od Dunaja do Bratislave je šlo hitro, v Marseillu pa se je nekdo zaljubil – in od Ruš prek Maribora do Ljubljane. Za New York je mogoče prestara, a o Tokiu nenehno razmišlja. Ona in vseh njenih 23 person mislijo, da je umetnost lahko karkoli, samo konkurenca ali tekmovanje ne. Dela tu in tam in obstaja povsod.

DELO NA RAZSTAVI

Projekt cenzure, 2015/16

S cenzuro sem začela, da bi uveljavila svojo pravico do tega, da se moj obraz ne objavlja brez mojega dovoljenja, in da bi poudarila pomen uveljavljanja naših pravic na vse možne načine – še zlasti dandanes. Nezavedanje in nepomembnost te pravice sta jo zame spremenila v umetniški projekt. Projekt je postal pomemben način prisotnosti zame kot umetnico, saj me odsotnost vidnosti v resnici dela vidnejšo in vzbuja radovednost. Poleg tega zavestno izraža tudi to, da umetnost ne potrebuje posebnega, njej namenjenega prostora za to, da bi štela za umetnost in bila predstavljana kot taka. Projekt odpira priložnosti za sodelovanje, ki se zelo zanašajo na zaupanje vseh vpletenih, saj sem v skoraj desetih letih morala nekajkrat uveljaviti tudi prepoved sodelovanja. Če je mogoče, se ta cenzurirana umetniška oblika lahko ustvarja in predstavlja vzporedno, vmes in ob strani – kadarkoli in kakorkoli. Obstajajo še drugi zanimivi in ​​večstranski vidiki tega projekta, v katere pa se tukaj ne bom spuščala, da ne bi otežila ali zapletla dela na projektu.