BIO

Marjetica Potrč je umetnica in arhitektka; živi v Ljubljani. V svoji multidisciplinarni umetniški praksi, ki vključuje risbe, arhitekturne študijske primere  in umetniške projekte v javnem prostoru, združuje umetnost, arhitekturo, okoljske znanosti in antropologijo. V delu poudarja opolnomočenje posameznikov in skupnosti, orodja za reševanje problemov in strategije za prihodnost, ki izstopajo iz okvirov neoliberalne družbene pogodbe in namesto tega izhajajo iz procesov sodelovanja, ki odražajo moč kolektivne akcije in deljenega znanja.

Jedro umetničine prakse sestavljajo skupnostni projekti in projekti in situ, v galerijski prostorih pa predstavlja risbe v obliki vizualnih esejev in diagramov (pogosto kot stenske risbe) ter arhitekturne študijske primere – ti so v galeriji postavljene hiše kot primeri resničnih življenjskih situacij, ki odražajo odpornost skupnosti. Od leta 2011 do leta 2018 je bila profesorica na Univerzi za likovne umetnosti – HfBK v Hamburgu, kjer je vodila razred »Oblikovanje za živi svet« o participativnih praksah. Skupaj s študenti je delala na skupnostnih projektih, ki so poudarjali pojem javnega prostora kot družbenega dogovora. V zadnjem času se v delu posveča odnosu med človeško družbo in naravo, konkretneje preobratu v kulturnih odnosih – od družbe lastnikov k družbi skrbnikov. Marjetica Potrč se z deli že dolgo predstavlja po vsem svetu, tudi na bienalih v Benetkah, Sao Paulu in Sydneyju, in je za svoje delo prejela številna visoka priznanja, med katerimi sta nagrada Hugo Boss (2000) in nedavno medalja za zasluge Republike Slovenije (2023).

DELO NA RAZSTAVI

Skrbniki, varuhi in zavetje: novejša dela, 2024

Vkljkučena dela: Čas ljudi na reki Soča, 2021; Dežela skrbnikov: balada o Piranu, 2021; Dežela varuhov, 2021; Mesto zavetja, 2024.

V postavitvi Skrbniki, varuhi in zavetje so zbrane risbe iz let od 2021 do 2024, ki prikazujejo človekovo sobivanje z naravo. V teh delih je narava predstavljena kot subjekt, ki ima potencialno zakonite pravice, in ne kot predmet izkoriščanja. Tak pogled spremeni tudi človekovo vlogo v odnosu do narave: nismo več lastniki narave, temveč postanemo njeni skrbniki in varuhi. Delo Čas ljudi na reki Soči, ki je nastalo leta 2022 za bienale v Sydneyju in je tu predstavljeno kot stenska risba, prikazuje dve generaciji skrbnikov Soče v Sloveniji. Vizualni esej Dežela skrbnikov: balada o Piranu in diagram Dežela varuhov, ki sta postavljena na stensko risbo, sta nastala za razstavo Voda in zemlja v Mestni galeriji Piran (2022–2023). Obe deli se nanašata na aktualne izzive, s katerimi se soočata tako Piran kot istrsko zaledje, in predstavljata načela za nov dogovor z naravo, ki temelji na sodelovanju, soobstoju in vzajemni soodvisnosti. Diagram Mesto zavetja, ki je nastal leta 2024 za projekt v Seulskem domu urbanizma in arhitekture (Seoul Hall of Urbanism and Architecture), si zamišlja Seul čez trideset let, ko se bo svet boril s travmatičnimi posledicami podnebnih sprememb. Če hočejo zagotoviti preživetje mesta in tudi svoje lastno preživetje, se morajo tako novi podnebni begunci kot tudi siceršnji prebivalci mesta zavzeti za enakopraven soobstoj z naravo.

Profilna fotografija: Martina Zaletel