BIO

Andrej Škufca (1987) se v umetniški praksi posveča fikciji, tehnološkemu oblikovanju, postopkom industrijske izdelave in sintetičnim materialom. Njegove instalacije predstavljajo zapletena omrežja, ki ne le združujejo tehnološke in fiktivne elemente, ampak tudi ustvarjajo potopitvena in navidezno animirana okolja, v katerih človeški akterji niso več v ospredju.

Svoja dela je razstavljal na samostojnih razstavah v Močvari v Zagrebu, Galeriji Aksioma v Ljubljani, Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, Galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu, v Karlin Studios, FUTURA v Pragi in projektnem prostoru DUM-a v Ljubljani ter na kuriranih skupinskih razstavah v MAXXI-ju v Rimu, Muzeju Ludwig v Budimpešti, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, Het Niewe Institut v Rotterdamu, galeriji Nitja v Oslu in v Moderni galeriji v Ljubljani. Je tudi eden od ustanoviteljev in urednikov revije za sodobno umetnost in teorijo-fikcijo Šum.

DELO NA RAZSTAVI

BESM360-Kitov, 2024
nerjaveče jeklo, fiberglas, poliester, akril

Ko so socialistični znanstveniki in politiki v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja prvič začeli resno razmišljati o avtomatiziranem načrtovanju, je CIA ustanovila poseben odsek za preučevanje tega pojava, ki ga je zaznavala kot upoštevanja vredno grožnjo. Glavni pomočnik predsednika Kennedyja je opozarjal, da bi socialistični napredek v kibernetiki lahko pomenil izjemno prednost za vzhodni blok in potisnil njegovo gospodarstvo daleč pred ameriškega konkurenta.

Leta 1964 je bil uveden predlog vsedržavnih omrežij. Tako omrežje vozlišč je bilo po načelih usmerjeno k delavcem, antibirokratsko in decentralizirajoče. Predstavljalo je vizijo nove tehnokratske revolucije na osnovi matematičnih modelov, ki bi avtomatizirali proizvodnjo po vseh državah.

Serija Ultrastrukture BESM, ki se dotika tudi teorij zarote in spekulativnih teorij, izhaja iz vojaških in civilnih infrastrukturnih objektov, raztresenih po vzhodni Evropi, ki sodijo v zdaj že skoraj pozabljeno dobo socialističnih in komunističnih sanj. Njihove aspiracije porajajo zamišljeno prihodnost, v kateri so možni drugačni svetovi.

Serija v trajanju Ultrastrukture BESM prikazuje konstelacije predmetov, posebej zasnovanih kot vozlišča v mreži, v odvisnosti drug od drugega in od prostora okoli sebe. Postavitve Ultrastruktur BESM si prilaščajo infrastrukturo umetnosti in delujejo kot vezni členi med prostorsko in časovno ločenimi kraji ter tako nakazujejo ali predvidevajo obstoj alternativnega (svetovnega) sistema, izhajajočega iz presečišča realnosti in fikcije.