BIO

Viktor Bernik je leta 1998 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam opravil še specialko. Študijsko se je izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. V svoji praksi se posveča predvsem nemirnim srečanjem med umetnostjo in vsakdanjikom ter vprašanju družbenega prostora in načinov, na katere lahko umetnost vstopa vanj. V svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Sodobne družbe se loteva z igrivostjo in humorjem in očitno je, da mu sorodna sproščenost omogoča tudi prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.

Sodeloval je na številnih razstavah v Sloveniji in tujini, kot so HA, HA, HA (Galerija T001, Ljubljana, 2020), Okno, luknja v muzeju (Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana, 2021), The End (To ni tematska razstava) (Mestna galerija Nova Gorica, 2023), Čas brez nedolžnosti, novejše slikarstvo v Sloveniji (Moderna galerija, Ljubljana, 2019), Better Doggy Style Than No Style (Mestna galerija Ljubljana, 2016), Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 (Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana, 2015), 30. grafični bienale (Cankarjev dom, Ljubljana, 2013), Sedanjost in prisotnost (Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana, 2012), nenaslovljeni projekt v Mali galeriji (Moderna galerija, Ljubljana, 2009), Muzej na cesti (Moderna galerija, Ljubljana, 2008), The New Ten (Kunsthaus, Dunaj in MKM Museum Küppersmuhle, Duisburg, 2004). Je avtor projekta Made in China in ustanovitelj ter eden od vodij artist-run galerije GalerijaGallery. Poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

DELO NA RAZSTAVI

Majhni, poetični trenutki v življenju potrošnika, 2024
video na osnovi dokumentacije umetnikovih intervencij v (trgovskih) javnih prostorih, zvok (Klemen Gabrijelčič)

Video Majhni, poetični trenutki v življenju potrošnika temelji na dokumentaciji istoimenskega projekta v trajanju, ki sestoji iz serije umetnikovih posegov v trgovske prostore – lepljenja nalepk s podobami [sličicami?] na izdelke v trgovini ali premeščanja prodajnega blaga in preoblikovanja konstelacij (kompozicij) skrbno urejenih izdelkov. Od Bernikove prve intervencije v eni od trgovskih verig v Ljubljani leta 2013 je bil projekt realiziran v raznih evropskih mestih in v različnih tipih trgovin. V teh intervencijah umetnik tako kot v mnogih drugih delih obravnava prostore potrošništva, ki jih vidi kot glavno sodobno okolje, kateremu ljudje namenjajo svoj čas, pozornost in denar. Pri tem uporablja svojo značilno strategijo – dejanja subtilnih posegov v neki kontekst (naj gre za muzej ali galerijo ali za neumetniški javni prostor), pri katerih se umetnost in vsakdanjost združita v posebno, soodvisno konstelacijo. Bernikove intervencije preoblikujejo izvorni kontekst in spreminjajo dojemanje teh izhodiščno skrbno vzpostavljenih družbenih prostorov.

Projekt Majhni, poetični trenutki v življenju potrošnika še bolj kot drugi umetnikovi projekti preučuje možnosti in načine neposrednega vpliva umetnosti na širšo javnost/potrošnike ter se sprašuje o današnji vlogi umetnosti v širši družbi. Umetnik se zaveda, da ni za nagovarjanje širšega občinstva distribucija umetnosti nič manj pomembna od produkcije. Posegi v trgovine vnesejo motnjo v te skrbno skonstruirane prostore, rezultate kompleksnih procesov s ciljem optimizacije prodaje in izboljšanja celovite nakupovalne izkušnje za stranke. V tem projektu krajino potrošniških nebes obvladuje popolnoma drugačna logika. Namen projekta, ki ga lahko dojemamo kot zelo premišljenega ali povsem trapasto absurdnega, je ustvariti drobne, poetične motnje v natančno načrtovanem in v finančno korist usmerjenem svetu trgovine – na javnih krajih, ki jih večina ljudi najbolje pozna in kjer se počutijo najbolj domače. Ta strategija je podobna strategiji italijanskih futuristov, ki so pred več kot sto leti ugotovili, da če želijo doseči občinstvo, morajo zapustiti muzeje in iti v gledališča, kamor je tedaj hodilo veliko ljudi. Druga opazna navezava je na situacioniste in njihovo kritiko kapitalizma in odtujenosti.

Ni naključje, da je bila Bernikova prva intervencija nalepka s pingvinom za otroški album, ki ga je izdal Spar, na katero je napisal besede Asgerja Jorna: »Avantgarda se ne vda«. Video delo na razstavi je specifična priredba izkušnje imaginarnega subjekta, soočenega s temi intervencijami. Video je ustvarjen in predstavljen tako, da se neproblematično vklopi v razstavo sodobne umetnosti – skoraj kot kliše sodobne umetnosti, obenem pa se neposredno navezuje na nadzorne monitorje v trgovinah. Umetnik je tako pristopil tudi k zvoku – uglasbena abstrakcija zvokov [cingljanja?] blagajn daje ritem toku podob. Tudi strategija spajanja protokolov sodobne umetnosti s protokoli komercialnih prostorov je nekaj, kar umetnik običajno počne, in ustvari razmere, v katerih se umetnost in vsakdanjost zlijeta v posebno, medsebojno odvisno konstelacijo.

Profilna fotografija: z razstave “Avtoportret”, foto Borut Krajnc