BIO

Ulay (s polnim imenom Frank Uwe Laysiepen) je bil radikalno in zgodovinsko edinstven umetnik, ki je deloval na presečišču fotografije in konceptualno usmerjenih pristopov performansa in body arta. Potem ko se je izšolal za fotografa, je med letoma 1968 in 1971 veliko delal kot svetovalec pri Polaroidu. To ga je navdihnilo, da je začel eksperimentirati z analogno kamero in instantno fotografijo, ki jo je omogočala. Posnel je na stotine avtoportretov in jih obdelal na nešteto načinov ter tako razvil pristop, ki je bil nov tako po metodi kot vsebini – fotoaparat je uporabljal kot orodje za raziskovanje in spreminjanje identitete ter ob tem raziskoval družbene konstrukte spola. Ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih letih je Ulayev fotografski pristop postal izrazito performativen, kar je na koncu pripeljalo do dolgoletnega sodelovanja z Marino Abramović. Skupaj sta delala od leta 1976 do leta 1988 in se osredotočila na premagovanje fizičnih omejitev tako uma kot telesa. Z deli v seriji Relation Works in številnimi drugimi akcijami in performansi sta postala ikoni performansa. Potem ko sta se razšla, se je Ulay posvetil fotografiji. Preučeval je položaj marginaliziranega posameznika v sodobni družbi ter problem nacionalizma in njegovih simbolov. Kljub temu da je delal predvsem v mediju fotografije, pa je ostal zavezan vprašanju »performativnega«, zato je nenehno »provociral« občinstvo k sodelovanju pri realizaciji številnih skupnih projektov, performansov, delavnic in predavanj-performansov. V svojih zadnjih letih se je večinoma ukvarjal s projekti in umetniškimi pobudami, ki so skušale ozaveščati ljudi in spodbujati razumevanje in spoštovanje do vode.

WORK AT THE EXHIBITION

Aforizmi, 1970–1973 / 2017–2019
tipkopis na papirju, zvok

Za prvo obdobje Ulayevega umetniškega delovanja (1968–1976) so značilni številni avtoportreti, performansi in aforizmi. Predstavljajo surovo, neestetizirano, imerzivno raziskovanje vprašanj, povezanih z identiteto, družbenim spolom in telesom kot osebnim in skupnostnim objektom. Njegovo samoraziskovanje človeške psihe in telesa je razvidno tudi v seriji Aforizmi (1970–73). Sestavlja jo 200 kolažev in del konkretne poezije, v katerih pride do izraza Ulayev osupljivi odnos do jezika, njegova ideja androginega jaza in iskanje duhovne izpolnitve. Izhajajoč iz tega izjemnega opusa je Ulay med letoma 2017 in 2019 ustvaril novo zvočno instalacijo.