BIO

Tomaž Furlan se je rodil leta 1978 v kamnoseško družino in bil tako v nenehnem stiku z obdelovanjem in oblikovanjem materialov že od samega začetka. Izučil se je za kamnoseka, zidarja in restavratorja, kar ga je popeljalo v kiparsko raziskovanje in eksperimentiranje ter do materializacij konceptualnih pripovedi. Po diplomi iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost leta 2005 je umetniško pot začel s serijo del z naslovom Wear. Gre za serijo video performansov, izhajajočih iz doma narejenih, absurdnih strojev, uporabljenih v cinično smešnih situacijah. Hkrati z razvojem serije Wear se je razvijala tudi metodologija izdelovanja strojev iz odpadnih materialov, pri čemer so se performativna video dela počasi spreminjala v interaktivna »igrišča«. Serija Wear je bila predstavljena na številnih razstavah, med njimi so Limited Access II, Parkingallery v sodelovanju z galerijo Azad, Teheran, Iran (2009); Manifesta 9, Genk, Belgija (2012); Port Izmir 3: It’s enough, Izmir, Turčija (2014); Technical Unconscious, Porto, Portugalska (2014); Muzej sodobne umetnosti Rochechouart, Francija (2015); Autour du Nouveau Réalisme, Les Abattoirs, Musée – Frac Occitanie Toulouse, Francija (2017); Under the Surface, Arco Madrid (2021); I Made This, Galerija Božidar Jakac (2021); Forma viva Kostanjevica na Krki (2023) in druge.

Furlan je nadaljeval z materializacijo družbeno odzivnih konceptov v številnih delih, ki so sledila seriji Wear. Pri razvijanju narativov v teh projektih vedno raziskuje vprašanja, ki se navezujejo na delavski razred, izkoriščanje človeških virov in razne satirične in humorne situacije, s katerimi se sooča posameznik. Umetnik raziskuje relacijsko estetiko s tem, da gledalca sooča z nespecifičnimi, običajnimi dejavnostmi v specifičnih situacijah. Njegova nedavna dela so strukturno kompleksnejši, veliki projekti, pri katerih uporablja beton in les, da ustvarja javne skulpture in interaktivne razstave.

Tomaž Furlan je za svoje delo prejel številne nagrade, med drugim nagrado OHO za mlade umetnike (2012) in priznanje Riharda Jakopiča (2017). Njegova dela so vključena v muzejske zbirke doma in v tujini.

https://tomazfurlan.art/sl/vstopna/

DELO NA RAZSTAVI

Lupina, 1970–1973 / 2017–2019
javna skulptura, les, beton, 600 × 250 × 200 cm

Skulptura Lupina je nastala na simpoziju Forma viva v Kostanjevici na Krki kot del vsakoletne intervencije v javni prostor. Skulptura je stalno postavljena v glavnem kiparskem vrtu pred muzejskim kompleksom. Forma je izdelana iz ogromnega drevesnega debla, prežaganega po dolgem na pol in izdolbenega. Substanco jedra hloda je nadomestil beton. Od nekoč mogočnega hrasta tako ostaja le lupina okrog betonske sredice. S časom bo lesena lupina propadla, tako da bo obstal le betonski odtis kot postantropogenski spomin.

Že sama estetika preprostega lesenega debla zadošča za impresivno javno strukturo. Glavno vprašanje, ki ga zbuja Lupina, je zavedanje njene strukturne specifike. Namen je bil ustvariti priložnost, da se lahko približamo in opazujemo strukturo notranjosti impresivnega drevesa – oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Na svoj cinični način sem želel poudariti zaznavo preobrazbe od naravnega do ‘prirejeno naravnega’ oziroma od danega do narejenega.

Delo je stalno postavljeno v prednjem vrtu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Sestavljeno je iz dveh delov, visokih približno šest metrov. Uporabljena materiala sta les in armirani beton.